vesel božič

25. decembra praznujemo Kristusovo rojstvo – božič, znan tudi kot Bozhik ali Bozhich. Je eden največjih cerkvenih praznikov v krščanskem svetu. Na njem kristjani praznujejo rojstvo božjega sina Jezusa Kristusa.

Po evangeliju se je Kristus rodil v votlini v mestu Betlehem v provinci Judeja. V trenutku rojstva na nebu zasveti izjemna luč in angel oznani, da je Odrešenik prišel na svet. Betlehemski pastirji so bili prvi ljudje, ki so častili Boga Sina. Častijo ga tudi trije vzhodni kralji, ki jih na kraj pripelje zvezda, ki je vstala nad nebom. Po običajih tistega časa so kralji darovali zlato, kadilo in miro.

Pravoslavni kristjani praznujejo Kristusovo rojstvo tako slovesno kot veliko noč. Za katoličane in protestante je božič najbolj čaščen praznik. Božič je eden od 20 cerkvenih praznikov v Bolgariji. Praznuje ga 25. decembra (gregorijansko in novomulijsko), armenska cerkev 6. januarja in 7. januarja (julijsko). V Bolgariji je uradni praznik s sklepom 9. državne skupščine 28. marca 1990. V večinsko krščanskih državah je božič ekonomsko najpomembnejši praznik v letu, v mnogih državah pa ga praznujejo tudi kot posvetni praznik. z majhnim številom krščanskega prebivalstva. Povezan je z izmenjavo daril v družini, pa tudi z darili Božička in drugih mitskih likov.

Po mnenju večine zgodovinarjev je bilo prvo praznovanje Kristusovega rojstva v Rimu leta 336 našega štetja. Ime božič izhaja iz rimskih praznikov kalendi, posvečenih zimskemu solsticiju (iz besede “calende”). Do IV. stoletja v koledarju pravoslavne cerkve ni bilo praznika, posvečenega Kristusovemu rojstvu. Slavijo se njegovo vstajenje in vrnitev v nebesa ter njegov krst. Ločitev obeh praznikov je potekala šele v IV-V stoletju pod vplivom starodavnih poganskih verovanj. Prav v dneh med 17. in 23. decembrom so predstavniki stare vere v Rimu slavili boga Saturna, 25. decembra pa so Rimljani slavili sonce in njegovo zmago nad temo. Koledarski obredi so pri Slovanih povezani z začetkom leta, s sončnim ciklom v decembru. Ko se je krščanska vera širila, je bilo rojstvo boga Sonca povezano s simboličnim imenom Kristusa kot »sonca pravičnosti«.

V 20. stoletju so Bolgari božičnemu obredu dodali še en element, ki so ga prinesli iz zahodne Evrope – svetleče se božično drevo. Kristus prihaja na zemljo, da bi posvetil ljudi in njihovo kraljestvo. S svojim prihodom prinaša delček svetosti nebeškega miru – čudovito, s sadjem obdano rajsko drevo. Zato je božično drevo napolnjeno s podobami angelov, Božička, girland, kroglic, sveč, ki simbolizirajo Kristusovo bistvo (luč, znanje, čistost, resnica).

25 ČUDOVITIH BOŽIČNIH ŽELJA

Ljudsko izročilo je povezano z običajem koledovanja. Glavni udeleženci so fantje pred poroko. Njihova priprava se začne od Ignazhdena. Nato se učijo božične pesmi, ustvarjajo koledniške skupine, določi se vodja skupine, ki je starejši in poročen. Praznično oblečeni koledniki imajo kalpake, okrašene z kitkami, v rokah pa »vzorčaste palice«. Čas božiča je strogo določen s tradicijo – od polnoči do sončnega vzhoda na božični dan. Karakonjoli, vampirji, goblini itd. se nato pojavijo v ljudski domišljiji. nadnaravna bitja. Koledniki s svojimi pesmimi imajo moč, da jih odženejo.

Običajno skupine kolednikov sestavljajo starček, babica, trohober, godar in četniški pevci. Starec in babica se smejita, trohober pobira darove, gajdaš igra, četniki pojejo. Ponekod se koledniki pretvarjajo, da so mačke, mijavkajo in naznanjajo njihov prihod. Koledniki so praznično oblečeni, kot za velik mraz, kot je v navadi, s kapami, obrobljenimi z vrvico za pokovko in pušpanom, z gagami v rokah. Povsod po hišah jih z veseljem pričakujejo, razen če je doma doletela kakšna žalost, smrt ali bolezen. Od polnoči do jutra koledniki hodijo po domovih, pojejo pesmi z željami za zdravje, srečo v družini in bogato letino, gospodinje pa jih obdarijo s koledniki. Prva se začne iz hiše najbolj osebne osebe v naselju – župana, župnika, tudi daskala. Gostitelj kolednike sprejme s kravajcem in vanj zataknjeno soparo. Gospodinja podari žitno sito, ki ga koledniki potresejo po hiši za porod v prihodnjem letu. Ponekod, če je nevesta v hiši, za svojega ljubimca pripravi posebno pisano kravajo. Nato se vse napisane kravate razstavijo na javnem mestu, da se oceni, kdo je koliko vreden, in se jih odkupi z draženjem. Vsak moški kupi svoji deklici kravo. Pesmi se pojejo za vse v družini, od najstarejših (tako po starešinstvu kot po spoštovanju) do najmlajših.

Na božič gredo vsi v cerkev. Izvajajo se tradicionalni vaški plesi. Tradicionalno se božič pri nas praznuje 3 dni. Po ljudskem verovanju, če si za božič izposodiš sol in je ne vrneš, te bolijo oči. Če vas na božič boli uho, pomeni, da je šel mimo vas nebeški angel. Zato se morate trikrat prekrižati in vse, kar si boste zamislili, se bo uresničilo.

Ob božiču se konča post in kosilo je blagoslovljeno in zelo bogato. Na njej obvezno postrežemo pito z najrazličnejšimi nadevi – mesnimi, zeljnimi, gobovimi, porovimi, bučnimi itd. Glavne jedi v tem in naslednjih so narejene iz svinjine.

Obrok: pita, pita, pača, pečena jetrca, pastrami z zeljem, svinjina s porom, pečen piščanec.

Na božič jaha prašiček. Miza se ves dan ne dviguje. Pepel hranijo vse dni od Ignaždena do Jordanovdna, nato pa ga naberejo in uporabljajo kot zdravilo za različne bolezni skozi vse leto. Ko gostitelj vstane od mize, hodi sklonjen, tako da so veje dreves sklonjene do tal in obložene s sadjem. Na sadno drevje se privezuje slama, da obrodi.

Na božični mizi je moč videti kruhe in pecivo najrazličnejših oblik in vzorcev, ki so prav tako povezani z velikim praznikom, opevajo pa jih tudi koledniške pesmi. Mnoge med njimi so po starem izročilu v obliki raznih kmetijskih orodij, s katerimi se obdeluje zemlja za pridelavo pšenice, ali pa so na njih naslikana in označena vaška orodja, obrti, gospodinjski pripomočki, domače živali, brez katerih živi življenje. na vasi je nepredstavljivo. Nekatere od teh za družino pomembnih figur so obrisane z orehi, z jabolčnimi rezinami, druge so obarvane po okusu in domišljiji lastnika. Poleg tega se mesejo in pečejo kravaji ali hlebčki s križi, ki jih dajo kolednikom, ko pojejo pri cestnih vratih. Na nekaterih je tudi kovanec – simbol blaginje in bogastva.

Po najstarejšem izročilu se moka za te nabožne kruhe oziroma štručke trikrat preseje, da postane »svilna«, kot se poje, vodo, s katero se zamesi, pa mora v beli skledi prinesti deklica oz. mlada nevesta v hiši, ki še ni rodila.

Vir bgnes

admin/ author of the article

Sem talentiran in ustvarjalen novinar, specializiran za pisanje člankov. Moj naloga je raziskovati različne teme, opravljati intervjuje, analizirati podatke ter ustvarjati visokokakovostno vsebino, ki pritegne pozornost bralcev in jih spodbuja k razmišljanju in ukrepanju.

Loading...
SL.Leomolenaar